74-letni moški je bil obsojen na dosmrtni zapor v Virginiji, ker je ustrelil in ubil moškega, ki je pomotoma potrkal na njegova vrata. Obsojenec je trdil, da je imel pravico streljati, vendar mu sodnik ni pokazal milosti pri izreku kazni.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je v televizijskem nagovoru opozoril, da bodo varnostne sile in pravosodje najostreje ukrepali proti vsem posameznikom, ki so vpleteni v oboroženo nasilje in organizirane napade na državo. Po Laridžanijevih besedah so nemiri povezani s tujimi akterji, ki naj bi spodbujali destabilizacijo iranskega naroda. Varnostne sile so prejele navodila za odločno posredovanje proti tistim, ki izvajajo organizirane napade pod tujim vplivom. Napetosti v državi se stopnjujejo v času gospodarskih težav, ki so botrovale novim valom demonstracij. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da protesti niso le odraz notranjega nezadovoljstva, temveč so orodje tujih sil za spodkopavanje režima. To opozorilo prihaja v kritičnem obdobju, ko se Iran sooča z zunanjimi pritiski glede svojega jedrskega programa in regionalne politike. Dogajanje v Teheranu odražajo širšo nestabilnost v regiji, kjer se prepletajo interesi zahodnih držav in regionalnih tekmecev. Iranske oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za ohranitev javnega reda in miru, pri čemer ne izključujejo uporabe sile proti oboroženim skupinam, ki naj bi delovale v imenu tujih interesov.

Dva pripadnika Nacionalne garde Zahodne Virginije sta bila hudo ranjena v streljanju v Washingtonu, le nekaj ulic od Bele hiše. Po besedah oblasti naj bi šlo za načrtovan napad. Osumljenca so že prijeli. Incident je sprožil zaskrbljenost, saj se je zgodil v času, ko je prisotnost Nacionalne garde v prestolnici že predmet razprav.

Rahmanullah Lakanwal, 29-letni afganistanski državljan, ki je osumljen streljanja na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, je v ZDA prišel leta 2021 kot del programa Operation Allies Welcome, namenjenega preselitvi ranljivih Afganistancev, ki so ZDA pomagali med dvajsetletno prisotnostjo v Afganistanu. Lakanwal je bil del enote, povezane s CIA, v Kandaharju v Afganistanu. Po prihodu v ZDA se je iz države Washington odpeljal na vzhodno obalo, da bi izvedel napad.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Po streljanju na pripadnike nacionalne garde v Washingtonu, D.C., je predsednik Trump napovedal nove protiimigracijske politike. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je dejala, da bo postopek za azil, ki ga je Trumpova administracija začasno ustavila, nadaljevala, ko bodo zaostali primeri preverjeni. Noem je tudi trdila, da je bil osumljenec, Rahmanullah Lakanwal, ki je dobil azil pod Trumpovo administracijo, radikaliziran v ZDA, in obtožila Bidenovo administracijo. Lakanwal je pred tem sodeloval z enotami, ki jih je podpirala CIA, in prišel v ZDA leta 2021.

Komisija ZN je pozvala Afriško unijo (AU) in Varnostni svet ZN (VS ZN) k odločnemu ukrepanju zaradi vse hujše krize v Južnem Sudanu. Spopadi se od leta 2017, ko je bila podpisana prekinitev sovražnosti, dogajajo v obsegu, ki doslej še ni bil viden. Civilisti so najbolj izpostavljeni kršitvam človekovih pravic in razselitvam. Kriza je posledica stopnjevanja politične nestabilnosti, ki poganja obnovljeno oboroženo nasilje in poslabšuje že tako slabe razmere na področju človekovih pravic. Komisija poziva k nujnim ukrepom in obnovljeni zavezi miru, odgovornosti in verodostojnemu prehodu.

V turškem mestu Bursa je prišlo do spora med sosedi zaradi parkirnega mesta, ki se je sprevrgel v oborožen obračun. E.Ç. je s pištolo hudo ranil svojega soseda Hasana Erena. Policija je sprožila iskanje za pobeglim osumljencem.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

V napadu na avtobus v vzhodnem Jeruzalemu je umrlo šest ljudi. Palestinska ekstremistična skupina Hamas je sporočila, da sta bila strelca Palestinca in da je to naravni odgovor na zločine Izraela. Sorodniki talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas, so protestirali v Jeruzalemu pred rezidenco izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izrael je Hamasu izdal zadnje opozorilo.

Palestinska strelca sta na avtobusni postaji v Jeruzalemu ubila šest ljudi in ranila osem. Hamas je streljanje pohvalil kot naravni odziv na izraelske vojaške operacije. Palestinski predsednik Mahmud Abas, Združeni narodi in Evropska unija so obsodili napad. Izraelski premier Netanjahu se je odzval na smrtonosni teroristični napad.